ZAKON O ROMSKI SKUPNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI

Dne 18.10.2013 se je naše društvo udeležilo delavnice v Ljubljani, na temo sprememba Zakona o romski skupnosti v RS, ki so se je udeležili predstavniki projekta Romano Kher, Foruma romskih svetnikov, Fakultete za družbene vede, Inštituta za narodnostna vprašanja, Amnesty International Slovenije in Urada za narodnosti Vlade RS.






Red. prof. dr. Igor Lukšič je predaval o zgodovini politike in o tem kako je nekoč bila zaželena, danes pa je prostor za manipulacijo in korupcijo. Poudaril je, da sta v RS dva strateška problema in sicer ureditev romskih naselij ter izobraževanje. Neurejena romska naselja so vprašanje časti za državo.
Forum romskih svetnikov ne zagovarja posebnih pravic, pač pa želi enako" startno pozicijo" za vse državljane.
Izr. prof. dr. Miran Komac trdi, da se zakon ubada z dolgim spiskom zelo različnih tematik, ki so v pristojnosti različnih ministrstev in je zato ostal zgolj fasada, za katero se razreševanje romske problematike odvija po povsem drugih poteh. Dr. Komac je predlagal, da nebi bilo nič narobe, če bi Zakon o samoupravnih narodnih skupnostih doživel skromno dopolnilo 1. člena, v katerem bi zapisali (dodali): »Za uresničevanje posebnih pravic, ki jih zagotavlja ustava Republike Slovenije, za uveljavljanje svojih potreb in interesov in za organizirano sodelovanje pri javnih zadevah, ustanovijo pripadniki italijanske, madžarske in romske narodne skupnosti na območjih, kjer avtohtono živijo, samoupravne narodne skupnosti«. Težava je v tem, da se iz zaščitnega zakona izključeni vsi preseljeni Romi.

Mag. Stanko Baluh, direktor Urada za narodnosti Vlade RS je poudaril da je zakon nastajal na osnovi stanja romske skupnosti leta 2007. Po 5-ih bi bilo treba zakon spremeniti, saj se je tudi stanje spremenilo. Namen zakona naj bi bil združiti vse Rome - avtohtone in priseljene. Zakon naj bi spremenil Rome in občine k prostorskemu načrtovanju, tako da bi bila prioriteta urejanje bivalnega okolja.

Po zaključni razpravi smo ugotovili, da je bila izjava Fernandeza Bernala v Hancocku 2005, XVII popolnoma točna: " Na svetu je okrog 12 milijonov ljudi, ki sami sebi rečejo Romi, drugi pa jim rečejo Cigani. Vsi poznajo Cigane, le redko kdo pa zares pozna Rome".

SESTANEK PRI GOSPODU ŽUPANU GLEDE ROMSKE PROBLEMATIKE

Dne 16.10.2013 smo imeli sestanek na občini Maribor. G. županu smo želeli predstaviti delovanje društva in težave Romov v Mariboru.
Predvsem smo izpostavili težave otrok, njihovo izobraževanje in prosti čas. Kljub temu, da je v šolah organizirana individualna pomoč romskim učencem, nekateri še vedno nimajo dovolj znanja, da bi lahko uspešno končali šolanje.
Podobne težave imajo odrasli, ki so dostikrat neizobraženi, ne razumejo slovenskega jezika in imajo zato težave pri vključevanju v družbo, pri urejanju zadev pri raznih ustanovah ter pri iskanju službe. Center za socialno delo organizira pomoč pri učenju odraslih, vendar le ti še vedno prihajajo k nam za dodatno razlago snovi, saj so vsa predavanja v slovenščini, ki je marsikomu še vedno neznanka.
Da bi otroke umaknili iz ulice, jim želimo organizirati popoldansko učenje, pisanje nalog in varstvo otrok, ob enem bi lahko pomagali tudi odraslim, kar so podprli župan in njegovi sodelavci.
Tako župan kot vsi prisotni so ugotovili, da smo eno  izmed mnogih društev, ki dejansko pomaga ljudem v stiski in da je ta sestanek dobra podlaga  za okroglo mizo dne 23.10.2013 ter za sodelovanje društva in občine v naslednjem letu.
Dobro nam je dela pohvala župana in njegov poudarek na tem, da smo pošteni ter da verjame in zaupa v nas in naše delo.

DRUŽINA MEHMETI V NOVEM STANOVANJU

Od poskusa zadnje deložacije družine Mehmeti je minilo že nekaj časa. Končno je prišel težko pričakovani 10. oktober, ko je bila napovedana nova deložacija.
Sodelavki na društvu Romano anglunipe bodočnost Maribor sta ves čas redno spremljali dogajanje v zvezi z družino. Gospodu Mehmetiju sta pomagali pri urejanju dokumentacije na CSD, JMSS, davčnem uradu, tako da je ves trud bil poplačan.
JMSS je družini dodelil začasno enoto na Teznu. Površinski normativ  dodeljene enote ustreza bivanju sedmih oseb, kot izhaja iz 3.odstavka  2.člena Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati bivalne enote, namenjene začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb (Uradni list RS, št. 123/2004).
Objekt v katerem je začasna bivalna enota št. 17, je pridobil uporabno dovoljenje v letu 2011, kar pomeni, da izpolnjuje vse normative, potrebne za oddajo.
JMSS je pred vselitvijo v enoto opravil še sliko pleskarska dela. G. Mehmeti je izrazil željo, da naj v enoto ne nameščajo pohištva, saj bo najemnik namestil svojega.



Družina Mehmeti mora pri naslednjem razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, oddati vlogo, saj ima vse možnosti da na razpisu uspe in končno zaživi normalno življenje.