TISKOVNA KONFERENCA

Združenje Frekvenca je na sedežu programskega sklopa Urbane brazde dne 11.09.2012, ob 11. uri pripravilo tiskovno konferenco,  kjer so predstavniki  združenja in gost iz Srbije predstavili projekt Besedni most. Predsednica društva Hazemina Đonlić je predstavila združenje Frekvenca in vzroke za izvedbo projekta Besedni most. Zaposleni koordinator v okviru projekta Shemsedin Berisha je opisal ravni usposabljanja, produkte – rezultate, ključni rezultat slovar in njegov pomen ter vplive projekta na širše okolje. Vtise udeležencev je z nami delila Šukrana Hašimi, ki je zaposlena na društvu preko projekta Javnih del. Gost Dragoljub Acković je prišel iz Srbije in imel predavanje na temo kratka zgodovina preučevanja romskega jezika

TISKOVNA KONFERENCA

Združenje Frekvenca je na sedežu programskega sklopa Urbane brazde dne 11.09.2012, ob 11. uri pripravilo tiskovno konferenco,  kjer so predstavniki  združenja in gost iz Srbije predstavili projekt Besedni most. Predsednica društva Hazemina Đonlić je predstavila združenje Frekvenca in vzroke za izvedbo projekta Besedni most. Zaposleni koordinator v okviru projekta Shemsedin Berisha je opisal ravni usposabljanja, produkte – rezultate, ključni rezultat slovar in njegov pomen ter vplive projekta na širše okolje. Vtise udeležencev je z nami delila Šukrana Hašimi, ki je zaposlena na društvu preko projekta Javnih del. Gost Dragoljub Acković je prišel iz Srbije in imel predavanje na temo kratka zgodovina preučevanja romskega jezika

FOTOGRAFSKA RAZSTAVA NA ŠOLI JANKO PADEŽNIK

 

Pobuda za fotografsko razstavo Kolo življenja Romov je bila s strani Harisa Tahiroviča, ki je v sodelovanju z Jako Gasarjem. fotografije tudi ustvaril v romskih naseljih na dolenjskem. Po končani razstavi v Ljubljani so želeli delo fotografa Jake G. predstaviti tudi v štajerski prestolnici, Mariboru. Jasmina Ahmetaj ki je razstavo pomagala pripraviti je izvajalka učne pomoči na Osnovni šoli Janka Padežnika, kjer je  razstava v mesecu aprilu in maju  tudi potekala. Zbirko fotografij so izobesili na veznem hodniku, kjer je bila na očeh vsem obiskovalcem šole. Ogledali so si jo z navdušenjem učitelji in z začudenjem otroci šole. O raznolikosti in pomanjkanju romske populacije na dolenjskem jih je ozavestila  Jasmina A..

Prispevek pripravil:

Meriton Berisha

PREDSTAVITEV ROMSKEGA AVTORJA BEČIRJA BERISHA

Berisha Bečir se je rodil leta 1964, na Kosovu v naselju Čungur. Po končani srednji šoli se je vpisal na Pedagoško fakulteto z idejo, da bo en dan lahko izobraževal in pomagal Romom, vendar je ni dokončal. Primoran se je bil zaradi socialne stiske in pomanjkanja odpraviti delati. Od petnajstega leta piše pesmi, že takrat  je čutil željo po izražanju. V takratnem času na Kosovo mu je bilo to omogočeno le skozi poezijo. Bečir prihaja iz dela Kosova, kjer živijo pretežno Albanci. Romi so bili nekaj manj vrednega in niso imeli enakih možnosti kot večinsko prebivalstvo. Bečir navaja, da se spominja, ko je bil leta 1971 popis prebivalstva kako je oče od strahu po zavrnitvi rekel, da smo Albanci. Govorilo se je da nas bodo pregnali v Romunijo, če smo Romi ali pa v Indijo.

Kot fant željan novih znanj, se je vključil v Zvezo mladine, kjer je kasneje postal tudi eden izmed predstavnikov Romskega naselja Čungur. Pomagal je izpeljati veliko solidarnih akcij v soseski. Mladi so se lahko tudi udeležili in prirejali literarne večere v Prizerenu in ostalih krajih na Kosovem. Skozi poezijo so lahko predstavljali Romsko življenje in ohranjali nekaj kulture. Ustvarjal je v albanskem jeziku, ker doma niso govorili romsko, saj so se otroci šolali v albanskih šolah in niso smeli pokazati svoje prave identitete.

Ko so se razmere na trgu dela zaostrile je vedel, da bo toliko težje kasneje sploh dobil zaposlitev. Vse več se jih je preseljevalo. Velika večina jih je odšla v mesto priložnosti Maribor in z njimi tudi Bečir. Po prihodu v Maribor je tudi tukaj na žalost moral skrivati svoje poreklo.  Še predno bi se nastanil je dobil zaposlitev. Težaško delo je bilo, a si je s pridnim delom prislužil napredovanje. Če bi povedal, da je Rom ne bi dosegel tega, zato je trdil, da je Albanec.

Ko se je delavnik končal in se je lahko vrnil v svoj svet je našel čas za pisanje. Potihoma si je želel da bi Romi napredovali. Vse svoje življenje se je trudil otresati stereotipov o Romih umazan, len, lopov. Trudil se je da bi zapisal in opominjal na tradicijo, da se je ne bi pozabilo.

Bečir Berisha v sodelovanju z nekaterimi pripadniki romske skupnosti, ki živijo v Mariboru prevaja pesmi iz albanskega v slovenski in romski jezik. Njegove pesmi bodo izšle predvidoma meseca aprila 2013 v okviru festivala Romano Chon.

OTVORITEV EVROPSKEGA MUZEJA ROMSKE KULTURE IN ZGODOVINE

Dne 23.08.2012 je v Murski Soboti v prostorih hotela Zvezda potekalo slavnostno odprtje Evropskega muzeja romske kulture in zgodovine. Romska kultura je za mnoge v Sloveniji velika skrivnost, saj jo Romi neradi pokažejo, zato je odprtje muzeja še toliko bolj pomembno za spoznavanje romske kulture in zgodovine. Na razstavi so predstavljene posamezne romske skupine iz jugovzhodne Evrope, njihovo delo, orodja, bivališča, vozila, oblačila in številne fotografije romskega življenja. Na slovnostni otvoritvi muzeja so spregovorili direktor Urada za narodnosti Stane Baluh, predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc, predsednica Sveta romske skupnosti RS Janja Rošer in direktor romskega muzeja iz Beograda Draguljub Acković. Nastopili so še člani skupine Halgato bend in Horvat Vajta.

Obisk Predstavnikov policije na romskih društvih v Mariboru

V ponedeljek 2.07. so se v prostorih Romskega društva Anglunipe – Bodočnost Maribor o načinu sodelovanja in boljšem ozaveščanju mladih s strani policije. Udeležen je bil predsednik društva in nekaj zaposlenih na društvu, s strani policije g. Brane Novak in komandir policijske postaje na Maistrovi in še nekaj predstavnikov ostalih. Spregovorili so o stopnji kriminala med Romi in mladimi ter o načinu pravilne komunikacije. Prav tako so iskali nekaj rešitev za boljše medsebojno sodelovanje. Sprejetih je bilo nekaj sklepov eden izmed naj pomembnejših je medsebojno komuniciranje in srečanje na podobnih razpravah. Enaka skupina se je srečala na Romskem društvu Pralipe, kajti ključnega pomena je da se ti dve društvi povežeta. Prav tako se je delitev do zdaj izražala v javnosti, katera pa za boljše razumevanje kulture in načina življenja Romov ni pripomogla.