Romi in njihovi običaji v Mariboru (4.del)

ROMSKA SVATBA(ROMANO BIJAV)

Svatba se v arlijskem dialektu reče "BIJAV"  v gurbetskem "ABAV", v večini so običaji enaki.
Moški, ki se poroči reče : "LIJEM ROMNJA" ženska pa : "LIJEM ROMNJA". Žena ob tem postane BORI(snaha), moški pa DŽAMUTRO (zet). Ožji sorodniki so DAD (oče), DEJ ali DAJ (mati), MAMI ali PHURI DAJ (babica), PAPO (dedek), PHEN (sestra), PHARAL (brat), KAKO (stric), BIBI (teta), ob poroki pa dobijo mladoporočenci tudi tasta (SASTRO) in taščo (SASUJ).
Pred svatbo prosijo snaho s sabo nosijo darila za nevesto (zlato, obleke...) ob tem se dogovorijo za datum poroke. Romske svatbe so zelo velike, bogate, nevesta lepa, igrajo romsko glasbo, skratka svatba je mesto za veselje, ples in glasbo.

Romi in njihovi običaji v Mariboru (3.del)

VERA IN OBIČAJI

Pred prihodom Turkov na ozemlje bivše Jugoslavije, so bili Romi pravoslavni kristjani. V času turške vladavine, je prišlo do islamizacije prebivalstva, tudi Romov, obenem pa so prevzeli tudi muslimanske običaje, ki so se v Mariboru obdržali do danes. Najpogostejši običaji so : pogreb (PARUNIPE), romska svadba (ROMANO BIJAV), obrezovanje (SUNETI), đurđevdan (HERDELEZ), obdržali pa so tudi nekatere pravoslavne praznike: vasilica na dan svetega Vasilija, za veliko noč barvajo jajca, praznujejo Božič (BOŽIK GAĐESI), Marijino vnebovzetje.
Arlije bogu rečejo " DEVEL" , Gurbeti "DEL". V molitvi pa se na boga obračajo s prošnjami: "DEVLA GUDLEJA, BAHTALEJA. ČUMINDAV TO VAS TO PRO..." (MOJ BOG,SLADKI,PRESREČNI. POLJUBLJAM TI ROKE IN NOGE...).
V primeru, da gre kdo na pot ga pospremijo z besedami: "O DEVEL ANGLAL A TU PALAL" (BOG NAPREJ, TI ZA NJIM).
Ob razhodu  se poozdravijo: " DŽA DEVLEJA- AČHOV DEVLEJA", kar pomeni POJDI Z BOGOM- OSTANI Z BOGOM.

Deček in deklica leta 1934 

                                               

Romi in njihovi običaji v Mariboru (2.del)

IMENA (ALAVA,ANAVA)

Ime se v romskem jeziku reče "ANAV"  v arlijskem in "ALAV" v gurbetskem dialektu.
Otroci dobijo večino imen po njihovih prednikih (dedkih,babicah in ostalih).
Romi v Mariboru imajo muslimanska imena, ki so jih seboj prinesli Turki na balkanski polotok. Romska beseda za moškega je "MANUŠ" za žensko pa "MANUŠNI". Moški romskega porekla je "ROM", ženska "ROMNI",  za sina pravijo Romi "ČHAVO", za hčerko pa "ČHAJ". Za vse Rome skupaj pravijo : "AMEN SAM ROMA" (Mi smo Romi). Iz tega izhaja tudi mednarodno priznani naziv za Rome.
Nerome Romi imenujejo "GADŽO" ali neromkinje "GADŽI".

Romi in njihovi običaji v Mariboru (1.del)

Romi so se začeli v Maribor priseljevati iz bivših držav Republike Jugoslavije. Delijo se v tri skupine in sicer "arlije", "aškalije" in "gurbeti".

Beseda Arlija izhaja iz turške besede Jerlija, kar pomeni tukajšnji-sedanji. So najstarejši priseljenci, ki imajo že iz časov Jugoslavije tradicijo mestnega življenja, obiskovali so šole in se tukaj tudi zaposlili.

Gurbet je arabska beseda, ki  označuje potepuhe, tako da so bili že ob prihodu na balkanski polotok, Gurbeti označeni kot priseljenci. 

Med Romi iz Maribora obstaja razlika v govoru. Arlijski jezik spada med nevlaške romske jezike, prav tako kot jezik Sintov, ki ima dosti perzijskih, arabskih in turških izrazov, gurbetski romski jezik pa spada v vlaško skupino jezikov in je težji za izgovorjavo, med tem ko aškalije govorijo albanski jezik.

Kljub temu, da prihajajo iz različnih krajev in govorijo različne jezike in narečja, so Romi v Mariboru iste veroizpovedi (islam), zato imajo tudi precej podobne običaje.

V času Jugoslavije, so nekateri Romi živeli v vaseh, ukvarjali pa so se s kovaštvom, podkovanjem konjev in igranjem. Te Rome so imenovali "Gavutne Roma", kar pomeni Romi iz vasi. Tega sedaj v Mariboru več ni, obstaja pa stara romska pesem, ki govori tako: "So dingjan ma daje mori ko gavutne Roma. O gavutne Roma daje but buti kerena. But buti kerena daje hari maro hana." (Zakaj si me dala mati mila k Romom iz vasi. Oni dosti, mati mila, oni dosti delajo. Dosti delajo, mati mila, malo kruha jedo.) 

Mlada Rominja v začetku XXI. stoletja