Strani

torek, 30. september 2014

ROMI V MARIBORU SKOZI FOTOGRAFSKI OBJEKTIV

Otvoritev razstave, ki smo jo postavili v RD Romano anglunipe bodočnost Maribor, je bila 29.9.2014. Razstava je posvečena soustanovitelju in bivšemu predsedniku društva, gospodu FETAHI SKENDERJU.
Slike prikazujejo življenje Romov nekoč in danes.

 1. PREDSEDNIK RD RAB MARIBOR, Maribor, 2014
2. ROMSKA ZASTAVA, Maribor, 2014
je mednarodna zastava Romov, ki je bila sprejeta 1971 na prvem kongresu Romov v Londonu.

                                      
4. OTROCI NA MARIBORSKEM OTOKU, Maribor, 2014

                                      
6. STAREJŠE ROMINJE V MARIBORU, Maribor, 2014

                                                   
8. SUNET (OBREZOVANJE), Maribor, 2014


10. ROMSKA FOLKLORNA SKUPINA, Maribor, 2014

12. DRUŽENJE (Romi pri peki kostanjev), Maribor, 2014

14. SVATBA, Maribor, 2014

 16. ROMI V MARIBORU, Maribor, 2014





četrtek, 25. september 2014

VABILO


Vabimo vas na razstavo
ROMI V MARIBORU     SKOZI FOTOGRAFSKI               OBJEKTIV
Ki bo potekala od 29.9.2014 do 6.10.2014 v Romskem društvu Anglunipe Bodočnost Maribor.

Razstava je posvečena soustanovitelju in podpisniku projekta,
gospodu Fetahi Skenderju
in prikazuje življenje Romov nekoč in danes.


Vljudno vabljeni!


ponedeljek, 18. avgust 2014

Ni res, da je odšel - nikoli ne bo!
Ujet v naša srca,
z najlepšimi spomini,
bo vsak naš korak
spremljal v tišini.


Fotografija: Ni res, da je odšel - nikoli ne bo!
Ujet v naša srca,
z najlepšimi spomini,
bo vsak naš korak
spremljal v tišini.


ponedeljek, 7. julij 2014

SPOZNAJMO SLOVENIJO

V petek 6.6.2014 smo se člani našega društva odpravili na izlet z namenom spoznavanja drugih krajev in navad ljudi, ki tam živijo.
Odločili smo se, da obiščemo kraj - SOLČAVA, kjer še nihče od nas ni bil. Zanimalo nas je, kakšen je kraj, ki je leta 2009 prejel naziv "Evropska destinacija odličnosti" na temo turizem in varovana območja.
Pot nas je vodila iz Maribora, proti Celju, nato naprej proti Mozirju in Logarski dolini ter Matkovem kotu.


Ob poti smo se ustavljali in občudovali naravo in zanimivosti, ki jih je ustvarila narava.





Okolica Solčave je priljubljen cilj ljubiteljev narave. Od tu je izhodišče na okolišnje gore ter čudovite doline. Najbolj znana je Logarska dolina. Kdor se odpravi na gorski greben Olševe (1929 m) pa se sreča tudi s prazgodovino, saj je na poti znamenita Potočka zijalka, kjer je Srečko Brodar leta 1928 odkril sledove paleolitskega človeka iz okoli 20.000 let pr.n.š. 

Solčava spada pod Štajersko, toda zgodovinsko ima kraj z okolico globoke korenine s Koroško. Kraj bil prvič v pisnih virih omenjen že leta 1268. 

Čudovita narava nas je vlekla vse višje in višje. Kmalu se je asfalt prelevil v makadamsko cesto in prestopili smo mejo 1000 m nadmorske višine. Pred nami se je na vrhovih Kamniško-Savinjskih Alp bleščal sneg. Obdajala nas je čudovita dih jemajoča narava.






Prišli smo do turistične kmetije Perk, ki stoji visoko nad Logarsko dolino (1230 m), v Matkovem kotu, kjer so najvišje ležeče kmetije v Sloveniji. Tam zagotovo ne manjka svežega zraka, miru in neokrnjene narave, kar je pravo nasprotje tistega mestnega vrveža, ki smo ga navajeni doma.

7

Na ekoloških kmetijah pridelajo in pripravijo večino hrane doma, predvsem zelenjavo, mleko in meso. Nas je gospa Neža pogostila s tradicionalno domačo hrano, ki so jo v teh krajih pripravljali že njihovi predniki (savinjski želodec, solčavski sirnek, doma narejeni mlečni izdelki kot so sir, skuta, kislo mleko in jogurt..)

Solčavske dobrote

Na Solčavskem se ljudje največ ukvarjajo s predelavo lesa in  volne ter pripravo živilskih izdelkov. Jezersko-solčavska ovca je slovenska avtohtona pasma ovc, ki je posebej prilagojena razmeram okolja. 
Izredno cenjen je les visokogorske smreke, imenovan »resonančni les«, ki ga uporabljajo za izdelavo kakovostnih godal in klavirjev. Nastane v smrekah, ki rastejo počasi in enakomerno, v skromnih pogojih gorskih območij, na rastiščih, starih 200 in več let.




Ugotovili smo, da je Solčava res kraj, ki si je z vso pravico zaslužil naziv " Evropska destinacija odličnosti". Polni sveže energije in lepih vtisov, smo se počasi odpravili proti Mariboru.  




torek, 10. junij 2014

Kopija je enaka originalu

Ljudje si priložnostno zastavljamo vprašanja, kdo smo, od kod prihajamo, kaj smo, kaj bi hoteli biti, kaj bi radi počeli, kaj bi radi imeli in številna druga vsakokratnega obdobja pomembna življenjska vprašanja.
Smo morda KOPIJA, smo edinstveni ORIGINAL?








Z razstavo angažirane dokumentarne fotografije, avtorjev Jake Gasarje, Harisa Tahirovića in mladih različnih narodnostnih skupnosti prikazujemo učinke človeškega vsakdana.

Zaradi izjemnega zanimanja za fotografije, smo jih pustili na ogled do 9.6.2014.



torek, 13. maj 2014

VABILO

Vabimo vas na razstavo

Kopija je enaka originalu,
ki bo potekala od 14.5.2014 do 28.5.2014 na Osnovni šoli Franceta Prešerna v Mariboru.

Razstava avtorjev Jaka Gasarja, Harisa Tahirovića in mladih različnih narodnostnih skupnosti, ki je nastala v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem, prikazuje utrinke človeškega vsakdana, v katerem med načinom in kulturo življenja Romov in pripadniki drugih narodov/narodnosti ni tako bistvenih razlik, kot se nam morda zdi na prvi pogled.


Vljudno vabljeni


Romsko društvo Romano Anglunipe Bodočnost Maribor

torek, 8. april 2014

POMLAD NA ROMSKEM DRUŠTVU ROMANO ANGLUNIPE-BODOČNOST MARIBOR

se je začela z novim zagonom. Sodelavki na društvu sta se prostovoljno javili za dodatno pomoč na osnovni šoli Fanceta Prešerna Maribor, kjer je pestra skupina otrok z različnih držav in okolja.
Nekateri otroci potrebujejo pomoč pri razumevanju jezika, drugi pri matematiki, tretji pri kakšnem drugem predmetu.
Organizirani sta dve skupini in sicer za razredno stopnjo, to so mlajši učenci in predmetna stopnja, ki jo predstavljajo večinoma učenci 8-ih razredov.
Otroci so se skupaj z starši odločili za dodatno pomoč, kar jim poleg pomoči pri učenju predstavlja tudi druženje in spoznavanje z drugimi.


                                                 Otroci iz šole Franceta Prešerna Maribor

sreda, 5. marec 2014

Romi in njihovi običaji v Mariboru (5.del)

OBREZOVANJE (SUNET), VEČERJA ZA HIŠO (ZIJAFETI E KHERESKORO)


Sunet je eden izmed muslimanskih običajev, ki se izvede pri mlajših dečkih (do 6 let).
Romi verjamejo, da ima vsaka hiša svojega angela varuha (SABIJA), zato vsak, ki se vseli v novo hišo ali stanovanje naredi večerjo.
V starih časih so za to kupili največjega belega ovna z zavitimi rogovi.
Za večerjo se pripravljajo jedi kot so na svatbah: polnjene paprike, pečeno meso, razne pite...
Prav tako se izvaja verska hišna svečanost (MEVLUD),  kjer sodeluje tudi hođa z molitvijo.
O tem govori pesem " SAJBIJA" Šabana Bajramoviča iz filma "Angel varuh": "ALI MANGE KO SUNO GUDLI SAJBIJA. OJ VAKERI MANGE ZIJAFETI TE KERAV... "( V sanje mi je prišla presladka sajbija. Rekla mi je naredi " ZIJAFET"...).



Sunet

četrtek, 27. februar 2014

Romi in njihovi običaji v Mariboru (4.del)

ROMSKA SVATBA(ROMANO BIJAV)

Svatba se v arlijskem dialektu reče "BIJAV"  v gurbetskem "ABAV", v večini so običaji enaki.
Moški, ki se poroči reče : "LIJEM ROMNJA" ženska pa : "LIJEM ROMNJA". Žena ob tem postane BORI(snaha), moški pa DŽAMUTRO (zet). Ožji sorodniki so DAD (oče), DEJ ali DAJ (mati), MAMI ali PHURI DAJ (babica), PAPO (dedek), PHEN (sestra), PHARAL (brat), KAKO (stric), BIBI (teta), ob poroki pa dobijo mladoporočenci tudi tasta (SASTRO) in taščo (SASUJ).
Pred svatbo prosijo snaho s sabo nosijo darila za nevesto (zlato, obleke...) ob tem se dogovorijo za datum poroke. Romske svatbe so zelo velike, bogate, nevesta lepa, igrajo romsko glasbo, skratka svatba je mesto za veselje, ples in glasbo.



petek, 21. februar 2014

Romi in njihovi običaji v Mariboru (3.del)

VERA IN OBIČAJI

Pred prihodom Turkov na ozemlje bivše Jugoslavije, so bili Romi pravoslavni kristjani. V času turške vladavine, je prišlo do islamizacije prebivalstva, tudi Romov, obenem pa so prevzeli tudi muslimanske običaje, ki so se v Mariboru obdržali do danes. Najpogostejši običaji so : pogreb (PARUNIPE), romska svadba (ROMANO BIJAV), obrezovanje (SUNETI), đurđevdan (HERDELEZ), obdržali pa so tudi nekatere pravoslavne praznike: vasilica na dan svetega Vasilija, za veliko noč barvajo jajca, praznujejo Božič (BOŽIK GAĐESI), Marijino vnebovzetje.
Arlije bogu rečejo " DEVEL" , Gurbeti "DEL". V molitvi pa se na boga obračajo s prošnjami: "DEVLA GUDLEJA, BAHTALEJA. ČUMINDAV TO VAS TO PRO..." (MOJ BOG,SLADKI,PRESREČNI. POLJUBLJAM TI ROKE IN NOGE...).
V primeru, da gre kdo na pot ga pospremijo z besedami: "O DEVEL ANGLAL A TU PALAL" (BOG NAPREJ, TI ZA NJIM).
Ob razhodu  se poozdravijo: " DŽA DEVLEJA- AČHOV DEVLEJA", kar pomeni POJDI Z BOGOM- OSTANI Z BOGOM.



Deček in deklica leta 1934 

                                               

torek, 18. februar 2014

Romi in njihovi običaji v Mariboru (2.del)

IMENA (ALAVA,ANAVA)

Ime se v romskem jeziku reče "ANAV"  v arlijskem in "ALAV" v gurbetskem dialektu.
Otroci dobijo večino imen po njihovih prednikih (dedkih,babicah in ostalih).
Romi v Mariboru imajo muslimanska imena, ki so jih seboj prinesli Turki na balkanski polotok. Romska beseda za moškega je "MANUŠ" za žensko pa "MANUŠNI". Moški romskega porekla je "ROM", ženska "ROMNI",  za sina pravijo Romi "ČHAVO", za hčerko pa "ČHAJ". Za vse Rome skupaj pravijo : "AMEN SAM ROMA" (Mi smo Romi). Iz tega izhaja tudi mednarodno priznani naziv za Rome.
Nerome Romi imenujejo "GADŽO" ali neromkinje "GADŽI".



sreda, 12. februar 2014

Romi in njihovi običaji v Mariboru (1.del)

Romi so se začeli v Maribor priseljevati iz bivših držav Republike Jugoslavije. Delijo se v tri skupine in sicer "arlije", "aškalije" in "gurbeti".
Beseda Arlija izhaja iz turške besede Jerlija, kar pomeni tukajšnji-sedanji. So najstarejši priseljenci, ki imajo že iz časov Jugoslavije tradicijo mestnega življenja, obiskovali so šole in se tukaj tudi zaposlili.
Gurbet je arabska beseda, ki  označuje potepuhe, tako da so bili že ob prihodu na balkanski polotok, Gurbeti označeni kot priseljenci. 
Med Romi iz Maribora obstaja razlika v govoru. Arlijski jezik spada med nevlaške romske jezike, prav tako kot jezik Sintov, ki ima dosti perzijskih, arabskih in turških izrazov, gurbetski romski jezik pa spada v vlaško skupino jezikov in je težji za izgovorjavo, med tem ko aškalije govorijo albanski jezik.
Kljub temu, da prihajajo iz različnih krajev in govorijo različne jezike in narečja, so Romi v Mariboru iste veroizpovedi (islam), zato imajo tudi precej podobne običaje.
V času Jugoslavije, so nekateri Romi živeli v vaseh, ukvarjali pa so se s kovaštvom, podkovanjem konjev in igranjem. Te Rome so imenovali "Gavutne Roma", kar pomeni Romi iz vasi. Tega sedaj v Mariboru več ni, obstaja pa stara romska pesem, ki govori tako: "So dingjan ma daje mori ko gavutne Roma. O gavutne Roma daje but buti kerena. But buti kerena daje hari maro hana." (Zakaj si me dala mati mila k Romom iz vasi. Oni dosti, mati mila, oni dosti delajo. Dosti delajo, mati mila, malo kruha jedo.) 



Mlada Rominja v začetku XXI. stoletja